Vir: Zazdravje.net
Pripravljeni na srečanje c COVID-19 ?
"Spoznaj sovražnika, da bi ga lahko premagal " Szn Tzu, Umetnost vojne
Pripravljeni na srečanje c COVID-19 ?
"Spoznaj sovražnika, da bi ga lahko premagal " Szn Tzu, Umetnost vojne
NARAVNO PROTI VIRUSU
KAJ JE COVID 19?
Virus intenzivno preučujejo in čeprav ni ravno veliko podatkov, nekatere že lahko uporabimo za načrtovanje lastne strategije: Virus je počasen Gre za virus z dolgo inkubacijsko dobo, ki je lahko daljša od 14 dni. Kolikor je to slab podatek za načrtovalce zaščite, je tudi dober podatek za nas. Če bi šlo za veliko močnejše viruse, bi nas lahko »podrli« hitreje. To, da v telesu napreduje tako počasi, pomeni, da imamo tudi mi več časa, da ga ustavimo pri napredovanju. Torej, trenutek okužbe ne odloča o tem, ali bomo zboleli. Odloča to, kar bomo po okužbi počeli. Virus je občutljiv na toploto Pomemben podatek je, da povzroča temperaturo nad 38 oC. Koliko točno, ne vemo, vendar če povsod preverjajo, ali je nad 38 oC, lahko sklepamo, da je tam nekje področje temperature, ki jo telo ustvarja, da omenjeni virus onesposobi, kar je dobra novica. Slabše bi bilo, denimo, če bi bil virus bolj obstojen in bi ga moralo naše telo »kuriti« na višjih temperaturah, npr. 41 oC ali več, kar je že življenjsko ogrožajoča temperatura za nas. Bodite pozorni na ta podatek, ker če je naš imunski sistem že ocenil, da se bo proti temu virusu boril s temperaturo v razponu 38-39 oC, je to zares odlična novica. Takšna temperatura ni ogrožajoča za nas. Pustimo imunskemu sistemu prosto pot, da naredi svoje, in ne znižujmo prehitro temperature, ker s tem dejansko omogočimo virusu nemoteno razmnoževanje in napredovanje v naših tkivih. Tarča virusa so pljuča Vemo, da virus udarja predvsem na pljuča in da pri približno 10 % ljudi sproža zaplete z dihanjem. To pomeni, da se moramo osredotočiti na načine, kako prevetriti pljuča in jih ohranjati v kondiciji. Kot boste brali v besedilu v okvirčku, obstajajo številni načini, da okrepimo pljuča in tako preprečimo, da bi respiratorni virusi (vključno s COVID-19) povzročili zaplete. Dolžine poteka bolezni še ne poznamo, vendar po tem, da so na Kitajskem po 10-15 dneh pustili domov prve ozdravljene paciente, lahko sklepamo, da je to čas bolezni pri ljudeh, pri katerih je prišlo do zapletov. Ker 90 % ljudi okužbo prestane brez večjih zapletov, to pomeni, da bi v domačih pogojih okužbo »predelali« v predvidoma enem tednu. Značilnost okužbe je suh kašelj Zanimivo je, da zmanjšana kapaciteta pljuč pri številnih primerih ni pogojena z »zalitimi pljuči«. To pomeni, da zelišča in naravni pripravki, ki sušijo sluznice, ne bodo primerni. Raje posežimo po zdravilnih sluzeh – npr. trpotec v medu, smrekovi in borovi vršički, redkev in med, timijanov sirup v medu, korenine slezenovca, kardamom, drosera ali slov. okroglolista rosika. COVID-19 je žilav! Trenutno še ne vemo, ali se virus prenaša le kapljično z ene osebe na drugo oz. koliko časa lahko preživi izven gostitelja – npr. na kljukah vrat, ročajih vozičkov, sedežih, klopeh, igralih za otroke, v straniščih, na denarju in na drugih predmetih, ki se jih dotika veliko ljudi. Še vroči podatki kažejo, da virus lahko v zamrznjenem stanju na -20 oC preživi tudi dve leti, na živilih v hladilniku (4 °C) pa lahko ostane vitalen do 72 ur. Virus torej dobro prenaša mraz, ko pa zadeva toploto ga nevtraliziramo na temperaturi kuhanja nad 70 oC. Za sveža živila iz trgovin in tržnic bi zato v času velikega tveganja okužbe veljalo, da bi jih bilo dobro termično obdelati.
KAJ, ČE NIMAMO MASK?
Kot ugotavljajo strokovnjaki, je nošenje maske smotrno le zato, da okuženi ne kiha v obraz ostalim. Kot preventiva nimajo veliko vpliva. Sluznice lahko obvarujemo pred vdorom virusov tudi na številne druge načine, s katerimi lahko dosežemo celo boljše učinke kot z maskami. Še v času kuge so zdravniki nosili maske s kljunom, v katerega so natlačili protimikrobno delujoče začimbe in si tako prefiltrirali zrak. Ker je čas karnevala mimo, verjetno po cesti ne boste hodili s takšnimi maskami. Lahko pa na šal, ruto, ovratnik kanete 1-2 kapljici eteričnega olja, ki deluje protivirusno in varuje vaše sluznice (primerni so evkaliptus, lovor, borovci, pomaranča, mandarina …). Suho sluznico v nosu lahko obvarujemo z mazili na osnovi soli (npr. Nisita) ali sami naredimo mazilo na osnovi kokosove maščobe ali masla ghee, ki mu dodamo malce soli. Sluznice grla obvarujemo tako, da jih nekajkrat na dan speremo s slanico (grgramo), 2-3 krat na dan pa poližemo pastilo islandskega lišaja ali med z dodatkom ingverja, cimeta, črne kumine ali eteričnega olja janeža.
KAJ ČE NIMAMO DEZINFEKCIJSKIH SREDSTEV? Naredimo jih sami! Roke in površine lahko dezinficiramo z hidrolati, eteričnimi olji razredčenimi v alkholu, mlečno kislino (molkosan), kisom, kisom z dodatkom eteričnega olja ali izvlečkov… Za dezinfekcijo rok lahko uporabite tudi domače tinkture iz ameriškega slamnika, origana, šetraja, timijana…
10 SPLOŠNIH NASVETOV ZA OBRAMBO PLJUČ Odpornost pljuč lahko izboljšamo na številne načine. 1. Več vode pomeni manj sluzi. Če so vaša pljuča dobro hidrirana, bodo za okužbe manj dovzetna, kot če je v njih zasluzena mlakuža. Veliko ljudi (posebej starejših) se ne zaveda, da s tem, ko pijejo manj vode, povečujejo zasluzenost pljuč. Telo na ta način poskuša preprečiti, da bi telo z dihanjem izgubljalo vodo, ki je primanjkuje, zato gosti sluz v pljučih in s tem ustvarja ugodno gojišče za respiratorne viruse.
2. Pekoči okusi razpršujejo sluz. Hren, vasabi, ingver, čili in podobne pekoče začimbe imajo dokazano delovanje na razprševanje sluzi. Hkrati tudi redčijo kri in pospešujejo limfo, kar dodatno izboljša delovanje »komunalnih« služb v telesu.
3. Dobre maščobe krepijo pljuča. Že v starih časih so pri pljučnicah pripravljali obkladke s svinjsko mastjo in lojem. Tudi uživanje kakovostnih protivnetnih maščob je zelo koristno. Če imamo v naših celičnih ovojnicah vgrajene kakovostne maščobe omega-3 in kakovostne srednjeverižne nasičene maščobe (surovo maslo, kokosova maščoba, delno tudi ekološka svinjska mast), bodo celične ovojnice bolj kompaktne in se virusi ne bodo mogli kar tako vtihotapiti v njih. In nasprotno – vnetne maščobe omega-6, ki dominirajo v klasičnih margarinah, rafiniranih maščobah in industrijsko procesirani hrani, slabijo naše celične ovojnice in jih naredijo bolj ranljive za vdor virusov.
4. Sonce in vitamin D3. Številne študije dokazujejo, da je vitamin D odličen varnostnik za pljuča. Ker v tem času še ne moremo računati na tistega, ki ga ustvarja izpostavljanje sončnim žarkom, pomaga uživanje kakovostnih naravnih oblik vitamina D. Poiščite D3 – aktivno obliko, vitamina D. Zanimiva znanstvena študija, objavljena tudi v zbirki Pubmed, “Epidemic influenza and vitamin D”, razkriva, da pri ženskah, ki so celo leto vzdrževale vnos D3 na 2000 IU, skorajda ni bilo obolelih za gripo.
5. Topljenje sluzi ne sme biti prehitro! Pri mnogih okužbah pljuč pride do zapletov, ko začnejo z močnimi sredstvi (pre)hitro topiti sluz, ki se potem ne izloči in »zaliva« pljuča. Posebej slaba kombinacija nastane, ko po eni strani topimo sluz, z drugimi sredstvi pa »blažimo kašelj«, kar pomeni, da onemogočimo izločanje sluzi iz telesa. Bolj modro kot agresivna sintezna sredstva deluje narava. Klinično najbolj preizkušena sredstva za naravno topljenje sluzi in olajšano izločanje le-te skozi kašelj, so sirupi in pripravki iz bršljana. Od domačih pripravkov pa je zelo priporočljivo v času takšnih okužb povečati uživanje sirupov iz borovih ali smrekovih vršičkov, trpotca v medu, ingverja v medu ...
6. Dihajte boljši zrak
Zrak v zaprtih prostorih zelo hitro postane »iztrošen« in telesu več jemlje, kot da. Četudi ste bolni, morate skrbeti, da je prostor, v katerem bivate, dobro prezračen. Vsako uro za minuto do dve naredite prepih v prostoru. Za kakovost zraka in notranjo dezinfekcijo dihal pa lahko odlično poskrbimo tudi z eteričnimi olji. V izparilnik nakapljajte 4-6 kapljic eteričnega olja borovcev, evkaliptusa, janeža ipd. in boste hitro lažje zadihali. Hkrati boste dezinficirali tudi zrak, ki ga delite s svojo družino, kolegi ali prijatelji.
7. Navlažite zrak
Suhost zraka povečuje možnost okužb, zato merite vlažnost v prostoru in če ta pade pod 35 % začnite uporabljati vlažilnike, sušite perilo (oprano z naravnimi sredstvi, da preprečite dodatno draženje dihal s kemikalijami) ali kako drugače dvigajte odstotek vlage v prostoru. Vlažne sluznice veliko lažje izločajo varovalne snovi (t. i. lizocim), ki onemogočajo vdor patogenov. Suhe sluznice pa so lahek plen.
8. Ne pomagajte virusom
V času, ko se telo bori z virusi, boste sabotirali lastni imunski sistem, če boste uživali hrano, ki zastruplja, zakisa in zasluzi telo. Količino sluzi na sluznicah dihal povečuje uživanje mleka, belega sladkorja, bele moke in izdelkov iz njih. Izogibajte se tudi industrijsko pridelani hrani, v kateri je veliko aditivov. Ker večina virusov za svoj razvoj zahteva zakisanost tkiv, njihovo napredovanje zaviramo z bolj
bazično učinkujočo prehrano. Več zelenjave, čemaža, začimb, alg, ječmenove trave, kopriv.
9. Prestavite spomladansko pospravljanje Izognite se vsemu, kar bo dodatno obremenilo vaša dihala. Fin prah, agresivne snovi v čistilih, barvilih, umetne dišave v prostoru, osvežilci zraka, cigaretni dim ... – vse to so huda in nepotrebna dodatna bremena za vaša dihala.
10.Odpravite zaprtje
Za konec je pomembno, da ne pozabimo še na ta ukrep. Večdnevno zaprtje namreč povečuje zakisanost telesa in neposredno vpliva na večjo dovzetnost pljuč za okužbe. Mogoče je ravno to razlog, da so starejši ljudje, ki so pogosto zaprti, tudi bolj dovzetni za pljučnice in druge težave s spodnjimi dihali. Čas je, da prehrani dodate več dragocenih sluzi (npr. luščine trpotca, laneno seme, chia semena), ki bodo blagodejno pospeševale prehod hrane skozi debelo črevo. Koristno je tudi povečati vnos sirotke, kisave, Molkosana in drugih fermentiranih koncentratov, ki pospešujejo gibanje črevesja in preprečujejo razraščanje patogenov v debelem črevesu. Če ne gre drugače, v času nevarnosti okužb naredite tudi klistir. Čisto črevo bo zelo olajšalo delovanje pljuč in tudi v primeru vročine zmanjšalo možne zaplete.
10 Naravna sredstva, ki dokazano delujejo proti koronavirusu
AMERIŠKI SLAMNIK (Echinacea purpurea) Malo pripravkov je znanstveno testiranih prav za koronavirus. Poleg pripravkov proti malariji, ki jih te dni pospešeno testirajo, že nekaj let poznamo še eno učinkovito naravno sredstvo, ki deluje proti koronavirusu – alkoholni izvleček ameriškega slamnika. Najnovejša raziskava, opravljena na osnovi podatkov šestih kliničnih študij, v katerih je skupno sodelovalo 2458 ljudi, razkriva, da lahko z ameriškim slamnikom močno zmanjšamo tako ponavljanje kot poslabšanje okužb dihal in sicer tudi takšnih, kot je pljučnica. Jemanje alkoholnega izvlečka je pojav ponavljajočih se prehladov in grip, kot ugotavlja študija, zmanjšalo za kar 50 %. Najboljše rezultate je dosegel pripravek Echinaforce A.Vogel, pripravljen iz svežega ameriškega slamnika, v katerem je uporabljena cela rastlina (korenina in zgornji del). Korenina je v izvlečku pomembna, ker vsebuje alkilamide, ki zavirajo pretirani odziv imunskega sistema na viruse (npr. pretiran dvig vročine, preveliko proizvodnjo sluzi), zato se je prav ta izdelek dobro obnesel tudi pri epidemiji t. i. prašičje gripe, za katero so bile značilne težave z dihanjem, zalita pljuča in previsoka vročina. Če sami izdelujemo takšne pripravke, je pomembno, da uporabimo močan alkohol (65-70-odstotni etanol). Ločeno naredimo tinkturo korenine in tinkturo zgornjega dela rastline. Uporabimo vsaj 3 leta staro rastlino. Korenino izkopljemo v času mirovanja. V času cvetenja pa pripravljamo tinkturo zgornjega dela rastline. Na koncu obe tinkturi združimo tako, da uporabimo 95 % tinkture zgornjega dela in 5 % tinkture iz korenine.
ZDRAVILNA ZELIŠČA
Čaji in začimbnice, ki krepijo pljuča: veliki oman, čebula, galgant, koromač, ingver, kardamom … Od domačih sirupov uporabljamo smrekove in borove vršičke, trpotec v medu, suhe izvlečke bršljana, sirupe na osnovi propolisa in timijana. Pljuča krepimo tudi z vsemi zelišči ki urejajo presnovo, razstrupljajo in krepijo jetra. Zato so dobrodošle tudi grenčice, kukruma, artičoka, regrat, koprive...
VITAMIN D3
Veliko študij potrjuje, da manj vitamina D pomeni bolj občutljiva pljuča. Ta vitamin ima namreč pomembno vlogo pri krvničkah, ki skrbijo za obrambo naših pljuč (nevtrofilci in makrofagi). Zato je tudi korelacija med upadom tega vitamina (ko poidejo zaloge) in pojavom epidemij respiratornih virusov zelo očitna. Študija iz leta 2006 (Epidemiol. Infect. 2006, Dec.; 134(6): 1129-40. Epub 2006, Sep 7.) potrjuje teorijo, da je pomanjkanje vitamina D povezano z izbruhi sezonske gripe.
Japonska študija iz leta 2010 (Am. J. Clin. Nutr. 2010, May; 91(5): 1255-60. doi: 10.3945/ajcn.2009.29094. Epub 2010, Mar 10. Randomized trial of vitamin D supplementation to prevent seasonal influenza A in schoolchildren.) je pokazala, da je bila pojavnost gripe manjša pri šolarjih, ki so vso zimo prejemali vitamin D3. Študija ugotavlja, da »lahko prehranska dopolnila z D3 v zimskem obdobju zmanjšajo pojavnost gripe tipa A, še posebno pri šolarjih«. Sposobnost telesa, da se brani pred okužbami, je zelo odvisna od vitamina D, saj ima nizka raven vitamina D za posledico slab imunski odziv in večjo dovzetnost za vdor virusov. Pomembno je, da uživamo naravni in aktivni vitamin D3. Najboljši živalski vir je olje jeter polenovke, med rastlinskimi pa D3, ki ga pridobivajo iz lišaja.
VITAMIN C
Bolj vam primanjkuje tega vitamina, bolj dramatično bo izboljšal delovanje imunskega sistema. Liposomske oblike je možno zaužiti v večjih odmerkih (ne da bi nadražili želodec in ledvice). V primerjavi z enako količino drugih oblik vitamina C je delovanje liposomske oblike okoli šestkrat močnejše. Najhitreje se bo vsrkal, če ga dlje časa (npr. eno minuto) valjate po ustih in pod jezikom.
Ostanite zdravi !
Koledar nabiranja in nasveti zeliščarjev
VRTNA OPRAVILA V JANUARJU
1.ZELENJAVNI VRT
-pregledovanje, popravljanje in nameščanje vrtnega orodja
-peskanje zaledenelih vrtnih poti
-gnojenje s kompostom, hlevskim gnojem, apnom
-sestavljanje seznama vrtnin in naročanje semen
-setev v prvem krajcu "list " VRTNA KREŠA
-setev v zadnjem krajcu "korenina" KOLERABICA, REDKVICA
2.SADNI VRT
-pripravljanje jam za sajenje drevja, če zemlja ne zmrzuje
-zavarovanje mladih dreves pred zajci
-premazovanje debel z beležem, da zmanjšamo pokanje lubja
-otresanje snega z dreves in vej
-gnojenje z kompostom ali hlevskim gnojem
-pregledovanje shrambe in ozimnice
-krmljenje koristnih ptic
3.ZELIŠČNI VRT
-izkop jam za sajenje trajnih zelišč, če zemlja ne zmrzuje
-zastiranje tal pod rastlinami
-zalivanje rastlin, katere smo prenesli v zaprt prostor
svetovanje " VRTNARSKI PRIROČNIK " Marcis Fabrizio
1.ZELENJAVNI VRT
-pregledovanje, popravljanje in nameščanje vrtnega orodja
-peskanje zaledenelih vrtnih poti
-gnojenje s kompostom, hlevskim gnojem, apnom
-sestavljanje seznama vrtnin in naročanje semen
-setev v prvem krajcu "list " VRTNA KREŠA
-setev v zadnjem krajcu "korenina" KOLERABICA, REDKVICA
2.SADNI VRT
-pripravljanje jam za sajenje drevja, če zemlja ne zmrzuje
-zavarovanje mladih dreves pred zajci
-premazovanje debel z beležem, da zmanjšamo pokanje lubja
-otresanje snega z dreves in vej
-gnojenje z kompostom ali hlevskim gnojem
-pregledovanje shrambe in ozimnice
-krmljenje koristnih ptic
3.ZELIŠČNI VRT
-izkop jam za sajenje trajnih zelišč, če zemlja ne zmrzuje
-zastiranje tal pod rastlinami
-zalivanje rastlin, katere smo prenesli v zaprt prostor
svetovanje " VRTNARSKI PRIROČNIK " Marcis Fabrizio
NABIRANJA V JANUARJU
V januarju nabiramo BELO OMELO.
V januarju nabiramo BELO OMELO.
Recept in priprava zimskega obroka
1.PREDJED - JUHA
Zelenjavna juha sestavljena : -por, korenček, krompir ter prosena kaša
na masti dušimo por, dodamo korenček in krompir. Vse skupaj zalijemo z hladno vodo in dobro premešamo. Dodamo namočeno proseno kašo. Začinimo z soljo in celim poprom. Vse skupaj kuhamo pol ure.
2.GLAVNA JED - NADEVANA REPA, KROMPIR V KOSIH Z OCVIRKI IN FIŽOL Z OCVIRKI
Za pripravo potrebujemo naslednje sestavine :
-8 manjših rep,
-fižol,
-3/4 skodelice prosene kaše,
-2 žlici ovsenih kosmičev,
-baziliko,
-poper,
-kumino,
-peteršilj,
-1 žlica kisle smetane,
-mleko, sol,
-1 žlica masla,
-paradižnikova omaka.
Priprava:
Repe olupimo, jim odrežemo vršičke in jih izdolbemo. Sredico lahko uporabimo za omako. Kuhan fižol pretlačimo, kosmiče namočimo v mleku, nato oboje zmešamo z proseno kašo, začinimo in zmešamo še s kislo smetano in maslom. S to zmesjo napolnimo repe.
Nadevane repe naložimo v pekač, namazan z maslom. Pripravljene repe pečemo v paradižnikovi omaki, najmanj 1 uro pri temperaturi 200 stopinj.
3.SLADICA - PEČENA JABOLKA Z OREHI
Potrebne sestavine: jabolka, orehi, cimet, med maslo
Priprava:
Jaboljka izdolbemo. Nadevamo jih z orehi, maslom, medom in cimetom. Vse skupaj pečemo v pečici cca pol ure, pri temperaturi 180 stopinj.
Zelenjavna juha sestavljena : -por, korenček, krompir ter prosena kaša
na masti dušimo por, dodamo korenček in krompir. Vse skupaj zalijemo z hladno vodo in dobro premešamo. Dodamo namočeno proseno kašo. Začinimo z soljo in celim poprom. Vse skupaj kuhamo pol ure.
2.GLAVNA JED - NADEVANA REPA, KROMPIR V KOSIH Z OCVIRKI IN FIŽOL Z OCVIRKI
Za pripravo potrebujemo naslednje sestavine :
-8 manjših rep,
-fižol,
-3/4 skodelice prosene kaše,
-2 žlici ovsenih kosmičev,
-baziliko,
-poper,
-kumino,
-peteršilj,
-1 žlica kisle smetane,
-mleko, sol,
-1 žlica masla,
-paradižnikova omaka.
Priprava:
Repe olupimo, jim odrežemo vršičke in jih izdolbemo. Sredico lahko uporabimo za omako. Kuhan fižol pretlačimo, kosmiče namočimo v mleku, nato oboje zmešamo z proseno kašo, začinimo in zmešamo še s kislo smetano in maslom. S to zmesjo napolnimo repe.
Nadevane repe naložimo v pekač, namazan z maslom. Pripravljene repe pečemo v paradižnikovi omaki, najmanj 1 uro pri temperaturi 200 stopinj.
3.SLADICA - PEČENA JABOLKA Z OREHI
Potrebne sestavine: jabolka, orehi, cimet, med maslo
Priprava:
Jaboljka izdolbemo. Nadevamo jih z orehi, maslom, medom in cimetom. Vse skupaj pečemo v pečici cca pol ure, pri temperaturi 180 stopinj.
ŠEST ZLATIH PRAVIL ZA NABIRANJE ZDRAVILNIH ZELIŠČ
1. Nabiramo samo v prosti naravi rastoče rastline!
Vsaka rastlina ima za svojo vrsto značilno rastišče, na kateri uspeva najbolje. Nekatere rastline rastejo visoko po gorah, druge po nižinah, mnoge po gozdovih in resavah, na travnikih, po omejkih, ob potokih in logih pa po sončnih pobočjih ali v senci in med gorovjem.
Mnoge zdravilne rastline lahko gojimo v domačem vrtu, vendar zahteva to delo veliko skrbnosti, potrpljenja in izkušenj. Zdravilne rastline najbolj uspešno gojimo, če vemo, v kakšnih razmerah rastejo v naravi, in skušamo rastišče v vrtu tem razmeram čimbolj približati.
2. Varujmo naravo!
Ne delajmo škode! Po obdelovalnih zemljiščih, travnikih smemo hoditi samo z dovoljenjem lastnika, četudi zemljišče ni ograjeno. Izogibajmo se neresnemu in pohlepnemu trganju, puljenju in uničevanju zdravilnih rastlin. Nobene izmed rastlin, ki jih ščiti zakon o varstvu narave, ne smemo nabirati – tudi njihovih posameznih delov ne. Dovolj je namreč drugih, enako učinkovitih rastlin, ki so pogostejše in niso v nevarnosti, da bi jih iztrebili. Tudi rastline, ki jih ne varuje zakon, varujmo, kolikor le moremo. Nabiramo samo na nahajališčih, kjer je rastlin veliko. Nikoli ne potrgajmo vseh rastlin, zmeraj jih mora nekaj ostati za nadaljnje razmnoževanje.
3. Naučimo se rastline natančno spoznati!
Pri nabiranju zdravilnih rastlin lahko pride do velikih možnosti zamenjave. Kadar si nismo na jasnem, naj nam ne bo prav nič nerodno iti v uk k stari, izkušeni ženici želiščarki. Te želiščarke ne poznajo le najboljša nahajališča zdravilnih rastlin, ampak velikokrat tudi čisto dobro vedo, ali je ta ali ona zdravilna rastlina strupena ali nestrupena. Povprašajmo za svet tudi strokovnjake, če jih le imamo pri roki. V prav posebno veselje in zadovoljstvo pa nam bo, če se bomo naučili in navadili rastline sami določati s pomočjo posebnih knjig.
4. Zdravilne rastline nabiramo samo za eno leto!
Nikoli ne nabirajmo zdravilnih rastlin za več let. Tudi najskrbneje nabrana, pripravljena in shranjena zdravilna zelišča sčasoma izgube zdravilnost. Narava nas z zdravilnimi zelišči obdari vsako leto znova – čemu bi jih torej nabirali za več let.
5. Bodimo previdni pri strupenih rastlinah!
Sami iz strupenih rastlin ne pripravljamo ne čajev, ne izvlečkov, ne tinktur, ne mazil. To delo prepustimo strokovnjakom, da ne bo nesreče.
Po nabiranju strupenih rastlin si temeljito umijemo roke!
Strupene rastline vsebujejo alkaloide, glukozide in vrsto drugih zapletenih organskih spojin, ki se lahko hitro spreminjajo v škodljive snovi. Nabrane strupene rastline moramo zato predati čim hitreje v strokovne roke.
6. Nobenega polovičarstva!
Kdor nima potrpljenja za nabiranje, kdor rastlin dobro ne pozna ali jih suši in spravlja brez potrebnega potrpljenja in skrbnosti, naj raje prepusti to delo drugim in kupi potrebno drogo v lekarni ali pri zeliščarju. Take čajne mešanice ali zelišča so vsaj dobro posušena, shranjena in niso prestara.
1. Nabiramo samo v prosti naravi rastoče rastline!
Vsaka rastlina ima za svojo vrsto značilno rastišče, na kateri uspeva najbolje. Nekatere rastline rastejo visoko po gorah, druge po nižinah, mnoge po gozdovih in resavah, na travnikih, po omejkih, ob potokih in logih pa po sončnih pobočjih ali v senci in med gorovjem.
Mnoge zdravilne rastline lahko gojimo v domačem vrtu, vendar zahteva to delo veliko skrbnosti, potrpljenja in izkušenj. Zdravilne rastline najbolj uspešno gojimo, če vemo, v kakšnih razmerah rastejo v naravi, in skušamo rastišče v vrtu tem razmeram čimbolj približati.
2. Varujmo naravo!
Ne delajmo škode! Po obdelovalnih zemljiščih, travnikih smemo hoditi samo z dovoljenjem lastnika, četudi zemljišče ni ograjeno. Izogibajmo se neresnemu in pohlepnemu trganju, puljenju in uničevanju zdravilnih rastlin. Nobene izmed rastlin, ki jih ščiti zakon o varstvu narave, ne smemo nabirati – tudi njihovih posameznih delov ne. Dovolj je namreč drugih, enako učinkovitih rastlin, ki so pogostejše in niso v nevarnosti, da bi jih iztrebili. Tudi rastline, ki jih ne varuje zakon, varujmo, kolikor le moremo. Nabiramo samo na nahajališčih, kjer je rastlin veliko. Nikoli ne potrgajmo vseh rastlin, zmeraj jih mora nekaj ostati za nadaljnje razmnoževanje.
3. Naučimo se rastline natančno spoznati!
Pri nabiranju zdravilnih rastlin lahko pride do velikih možnosti zamenjave. Kadar si nismo na jasnem, naj nam ne bo prav nič nerodno iti v uk k stari, izkušeni ženici želiščarki. Te želiščarke ne poznajo le najboljša nahajališča zdravilnih rastlin, ampak velikokrat tudi čisto dobro vedo, ali je ta ali ona zdravilna rastlina strupena ali nestrupena. Povprašajmo za svet tudi strokovnjake, če jih le imamo pri roki. V prav posebno veselje in zadovoljstvo pa nam bo, če se bomo naučili in navadili rastline sami določati s pomočjo posebnih knjig.
4. Zdravilne rastline nabiramo samo za eno leto!
Nikoli ne nabirajmo zdravilnih rastlin za več let. Tudi najskrbneje nabrana, pripravljena in shranjena zdravilna zelišča sčasoma izgube zdravilnost. Narava nas z zdravilnimi zelišči obdari vsako leto znova – čemu bi jih torej nabirali za več let.
5. Bodimo previdni pri strupenih rastlinah!
Sami iz strupenih rastlin ne pripravljamo ne čajev, ne izvlečkov, ne tinktur, ne mazil. To delo prepustimo strokovnjakom, da ne bo nesreče.
Po nabiranju strupenih rastlin si temeljito umijemo roke!
Strupene rastline vsebujejo alkaloide, glukozide in vrsto drugih zapletenih organskih spojin, ki se lahko hitro spreminjajo v škodljive snovi. Nabrane strupene rastline moramo zato predati čim hitreje v strokovne roke.
6. Nobenega polovičarstva!
Kdor nima potrpljenja za nabiranje, kdor rastlin dobro ne pozna ali jih suši in spravlja brez potrebnega potrpljenja in skrbnosti, naj raje prepusti to delo drugim in kupi potrebno drogo v lekarni ali pri zeliščarju. Take čajne mešanice ali zelišča so vsaj dobro posušena, shranjena in niso prestara.
ŠIPKOV SIRUP
Potrebujete:
· 1kg sladkorja
· 2l vode
· 2kg šipka
Priprava:
En kilogram sladkorja in dva litra vode skuhamo v sirup. Nato dodamo dva kilograma opranega in narezanega šipka. Vse skupaj kuhamo 30 minut, nato odstranimo z ognja in pustimo da se zmes ohladi. Ohlajeno zmes precedimo in dobljeno tekočino nalijemo v steklenice.
Uporaba:
Šipkov sirup lahko razredčenega z vodo pijemo kot sok. Lahko pa ga tudi uporabimo za slajenje čajev ali kot polivko za puding in pecivo.
Potrebujete:
· 1kg sladkorja
· 2l vode
· 2kg šipka
Priprava:
En kilogram sladkorja in dva litra vode skuhamo v sirup. Nato dodamo dva kilograma opranega in narezanega šipka. Vse skupaj kuhamo 30 minut, nato odstranimo z ognja in pustimo da se zmes ohladi. Ohlajeno zmes precedimo in dobljeno tekočino nalijemo v steklenice.
Uporaba:
Šipkov sirup lahko razredčenega z vodo pijemo kot sok. Lahko pa ga tudi uporabimo za slajenje čajev ali kot polivko za puding in pecivo.
NASVETI PROTI GRIPI IN PREHLADU
Čas je, da jo zopet odkrijemo in pokažemo, da niso farmacevti edini carji na tem svetu:
ingver olupite, ali bolje na rahlo postrgamo z žlico, samo tako, da odrgnemo kožo, narežemo in pokapljamo z limono, malo pustimo, da se sokovi premešajo nato pa pojemo... zažge vse bacile na 100 m - odpre še tako "zaštopan " nos in prečisti dihalne poti.
Nekaj preventivnih nasvetov:
Po stanovanju si "razstavite" neolupljeno čebulo - veže nase viruse in bakterije.
Zvečer pred spanjem si na koščke narežite eno čebulo, malo posolite in pokapljajte z olivnim oljem, dodajte malo tofu-ja ali tune (za okus) zmešajte in pojejte s kosom kruha - pa NIČ umit zobe in NIČ spit povrhu (nič vode ali kakršne koli tekočine) - zavijte v posteljo... in boste videli >>reakcijo<< čiščenja - nos, oči...
To je preizkušeno - deluje... ponovite 3 večere - ste kot roža!
Če vas draži grlo ali nos >> gnoj<< - pomaga skuta - zavijte 2-3 žlice v papirnato brisačko (položite na vrat in /ali čelo), jaz dam na drugo stran prozorno folijo ter si ovijem okrog šal... in grem s tem spat... ponovi 3 večere ... skuta vleče ven >>vnetja - gnoj<< - pomaga -preiskušeno
Priporočljivo pa je tudi, da zaužijete 2 žlici medu s cimetom na dan (ali v čaj ali na kruh) - dezinfekcija ...
Pa tudi žličko sode bikarbone (protivnetno in proti tesnobi in kislini v želodcu), raztopljene v vodi priporočljivo zaužiti 2 x na dan (vsaj en teden) oz. za želodčne težave po potrebi …
Za razkuževanja stanovanja pa zažgite - kadilo - suh žajbelj in pojdite po stanovanju ...
Pa seveda veliko vitaminov - zelena paprika, limona, pomaranča, čajčki... VELIKO VODE, da vam telo izloči te strupe in >>nepridiprave<< iz telesa...
Zeliščarji z dušo in srce
Čas je, da jo zopet odkrijemo in pokažemo, da niso farmacevti edini carji na tem svetu:
ingver olupite, ali bolje na rahlo postrgamo z žlico, samo tako, da odrgnemo kožo, narežemo in pokapljamo z limono, malo pustimo, da se sokovi premešajo nato pa pojemo... zažge vse bacile na 100 m - odpre še tako "zaštopan " nos in prečisti dihalne poti.
Nekaj preventivnih nasvetov:
Po stanovanju si "razstavite" neolupljeno čebulo - veže nase viruse in bakterije.
Zvečer pred spanjem si na koščke narežite eno čebulo, malo posolite in pokapljajte z olivnim oljem, dodajte malo tofu-ja ali tune (za okus) zmešajte in pojejte s kosom kruha - pa NIČ umit zobe in NIČ spit povrhu (nič vode ali kakršne koli tekočine) - zavijte v posteljo... in boste videli >>reakcijo<< čiščenja - nos, oči...
To je preizkušeno - deluje... ponovite 3 večere - ste kot roža!
Če vas draži grlo ali nos >> gnoj<< - pomaga skuta - zavijte 2-3 žlice v papirnato brisačko (položite na vrat in /ali čelo), jaz dam na drugo stran prozorno folijo ter si ovijem okrog šal... in grem s tem spat... ponovi 3 večere ... skuta vleče ven >>vnetja - gnoj<< - pomaga -preiskušeno
Priporočljivo pa je tudi, da zaužijete 2 žlici medu s cimetom na dan (ali v čaj ali na kruh) - dezinfekcija ...
Pa tudi žličko sode bikarbone (protivnetno in proti tesnobi in kislini v želodcu), raztopljene v vodi priporočljivo zaužiti 2 x na dan (vsaj en teden) oz. za želodčne težave po potrebi …
Za razkuževanja stanovanja pa zažgite - kadilo - suh žajbelj in pojdite po stanovanju ...
Pa seveda veliko vitaminov - zelena paprika, limona, pomaranča, čajčki... VELIKO VODE, da vam telo izloči te strupe in >>nepridiprave<< iz telesa...
Zeliščarji z dušo in srce
MLADI ZELIŠČARJI
REGRAT
Topli sončni žarki nas vabijo v naravo, da se sprehodimo, globoko zadihamo in si naberemo koristnih rastlin. Posebej vam tokrat priporočamo regrat, ki nam ga narava ponuja v obilni meri.
Za pomladansko čiščenje telesa nam narava ponuja regrat, ki vsebuje C in A vitamine in rudnine (kalij, železo, baker). Grenčine, ki jih vsebuje regrat so izjemnega pomena za zdravje. Uporabna je cela rastlina (korenine, listi, stebla, cvetovi). Uživanje regrata in njegovih pripravkov preprečuje dvig krvnega sladkorja, pomaga pri črevesnih težavah, okrepi izločanje žolča, pospešuje izločanje seča, odstranjuje strupe iz jeter in ledvic, iz sklepov odplavlja sečno kislino, čisti kri, zdravi katarje, odstranjuje sluz iz pljuč, …
V prehrani ga pripravljamo kot: solate, juhe, rižote, frtalje, pite, …
REGRATOVA JUHA S KROMPIRJEM PO MARIJI MERLJAK
Potrebujemo: pest sesekljanega regrata, 40 dag krompirja, 1 korenček, 1 malo čebulo, 1 strok česna, maščobo (lahko je tudi mast z ocvirki), 2 dcl mleka, muškatni orešček, sol in kislo smetano.
Priprava: krompir olupimo, narežemo na kose in damo kuhat, dodamo na drobno narezan korenček. Čebulo sesekljamo in jo pražimo na maščobi, da porumeni, dodamo strt česen, nato regrat, ki ga na hitro opražimo. Primešamo h krompirju s korenčkom, dolijemo mleko, solimo, naribamo muškatni orešček in kuhamo še 10 minut. Na koncu dodamo kislo smetano. S pomočjo paličnega mešalnika lahko naredimo kremno juho.
Poskusili in spoznali smo tudi: trobentico, dišečo vijolico, marjetico, pljučnik, čemaž, koprivo. Pirin kruh z orehi in namazom iz medu in cimeta, polepšan in obogaten s cvetovi trobentic in vijolic nam je teknil.
Vam pa priporočamo PISANO POMLADNO SOLATO:
Listi regrata, rdeči radič, čemaževi listi, cvetovi vijolic, marjetic, trobentic in mladi lističi rmana. Zabelite po želji.
Pod vodstvom gospe Leje Vugrinec smo si naredili balzam za ustnice. Lepo se ji zahvaljujemo, da je z nami delila svoje znanje in čas. Zabavna pa je bila tudi igra spomin s slikami zdravilnih rastlin in spoznavanje naših rastlinskih prijateljic s pomočjo kocke.
Lepo vas pozdravljamo in vam želimo mnogo toplega sončka!
Mladi zeliščarji iz Voličine
Topli sončni žarki nas vabijo v naravo, da se sprehodimo, globoko zadihamo in si naberemo koristnih rastlin. Posebej vam tokrat priporočamo regrat, ki nam ga narava ponuja v obilni meri.
Za pomladansko čiščenje telesa nam narava ponuja regrat, ki vsebuje C in A vitamine in rudnine (kalij, železo, baker). Grenčine, ki jih vsebuje regrat so izjemnega pomena za zdravje. Uporabna je cela rastlina (korenine, listi, stebla, cvetovi). Uživanje regrata in njegovih pripravkov preprečuje dvig krvnega sladkorja, pomaga pri črevesnih težavah, okrepi izločanje žolča, pospešuje izločanje seča, odstranjuje strupe iz jeter in ledvic, iz sklepov odplavlja sečno kislino, čisti kri, zdravi katarje, odstranjuje sluz iz pljuč, …
V prehrani ga pripravljamo kot: solate, juhe, rižote, frtalje, pite, …
REGRATOVA JUHA S KROMPIRJEM PO MARIJI MERLJAK
Potrebujemo: pest sesekljanega regrata, 40 dag krompirja, 1 korenček, 1 malo čebulo, 1 strok česna, maščobo (lahko je tudi mast z ocvirki), 2 dcl mleka, muškatni orešček, sol in kislo smetano.
Priprava: krompir olupimo, narežemo na kose in damo kuhat, dodamo na drobno narezan korenček. Čebulo sesekljamo in jo pražimo na maščobi, da porumeni, dodamo strt česen, nato regrat, ki ga na hitro opražimo. Primešamo h krompirju s korenčkom, dolijemo mleko, solimo, naribamo muškatni orešček in kuhamo še 10 minut. Na koncu dodamo kislo smetano. S pomočjo paličnega mešalnika lahko naredimo kremno juho.
Poskusili in spoznali smo tudi: trobentico, dišečo vijolico, marjetico, pljučnik, čemaž, koprivo. Pirin kruh z orehi in namazom iz medu in cimeta, polepšan in obogaten s cvetovi trobentic in vijolic nam je teknil.
Vam pa priporočamo PISANO POMLADNO SOLATO:
Listi regrata, rdeči radič, čemaževi listi, cvetovi vijolic, marjetic, trobentic in mladi lističi rmana. Zabelite po želji.
Pod vodstvom gospe Leje Vugrinec smo si naredili balzam za ustnice. Lepo se ji zahvaljujemo, da je z nami delila svoje znanje in čas. Zabavna pa je bila tudi igra spomin s slikami zdravilnih rastlin in spoznavanje naših rastlinskih prijateljic s pomočjo kocke.
Lepo vas pozdravljamo in vam želimo mnogo toplega sončka!
Mladi zeliščarji iz Voličine
KAŠELJ
Mladi zeliščarji iz Voličine se vam ponovno oglašamo. Tokrat smo za svojo temo izbrali kašelj. Pripravili smo si čebulni sirup in sirup iz črne redkve. Poskusili smo tudi sirup proti kašlju iz velikocvetnega lučnika in islandskega lišaja, spoznavali zdravilne rastline, s katerimi si pomagamo pri kašlju. Kmalu bomo lahko nabirali vijolice, zato vam ponujamo recept za pripravo sirupa proti suhemu kašlju: pest svežih cvetov dišeče vijolice poparimo s četrt litra vode in pustimo stati čez noč. Zjutraj precedimo, dobljeno vijolično vodo zavremo in dodamo novo pest cvetov, vse naj ponovno stoji čez noč, precedimo, dodamo med v razmerju 1:1. Nalijemo v steklenice, ki jih damo v temen prostor. Sirup jemljemo 3-krat na dan po eno žlico (otroci 3-krat po žličko) po jedi. Kašelj lajša tudi sledeča blazinica: v ponev damo malo masla in suhe cvetove kamilic, segrejemo, damo v blazinico, ki jo položimo na prsa (ne sme biti vroča, ampak topla). Tudi žajbelj, kuhan v mleku in oslajen z medom pomaga pri kašlju, vnetem grlu in prehladu.
Pa kakšen čaj si privoščite in dobre volje bodite!
Marija Čuček
Februar 2014
Mladi zeliščarji iz Voličine se vam ponovno oglašamo. Tokrat smo za svojo temo izbrali kašelj. Pripravili smo si čebulni sirup in sirup iz črne redkve. Poskusili smo tudi sirup proti kašlju iz velikocvetnega lučnika in islandskega lišaja, spoznavali zdravilne rastline, s katerimi si pomagamo pri kašlju. Kmalu bomo lahko nabirali vijolice, zato vam ponujamo recept za pripravo sirupa proti suhemu kašlju: pest svežih cvetov dišeče vijolice poparimo s četrt litra vode in pustimo stati čez noč. Zjutraj precedimo, dobljeno vijolično vodo zavremo in dodamo novo pest cvetov, vse naj ponovno stoji čez noč, precedimo, dodamo med v razmerju 1:1. Nalijemo v steklenice, ki jih damo v temen prostor. Sirup jemljemo 3-krat na dan po eno žlico (otroci 3-krat po žličko) po jedi. Kašelj lajša tudi sledeča blazinica: v ponev damo malo masla in suhe cvetove kamilic, segrejemo, damo v blazinico, ki jo položimo na prsa (ne sme biti vroča, ampak topla). Tudi žajbelj, kuhan v mleku in oslajen z medom pomaga pri kašlju, vnetem grlu in prehladu.
Pa kakšen čaj si privoščite in dobre volje bodite!
Marija Čuček
Februar 2014
ČAJ ZA SREČO
Z malimi zeliščarji smo se preselili v Jožefov dom, kjer smo pekli pujske za srečo, poskusili piškote s sivko, pripravili čaj ki ogreje in tudi čaj za srečo. Ob tem smo spoznali zdravilne rastline, ki so v teh mešanicah. Z veseljem smo pripravili ognjičevo kremo, jo dali v lončke, na katere smo prilepili ročno narisane etikete.
Želite mogoče tudi vi poskusiti sivkine piškote? Naredimo jih po sledečem receptu: 110 g masla ali margarine za peko, 6 žlic sladkorja v prahu, mala pest sivkinih cvetov in 175 g moke (lahko tudi pirine). Maslo in sladkor penasto zmešamo, v dobljeno zmes ročno vdelamo sivko in moko. Zgnetemo gladko testo, ki ga oblikujemo v kroglo, ta naj v hladilniku počiva 15 minut. Na pomokani površini testo na tanko razvaljamo in z modelčki za kekse izrežemo različne oblike. Pečemo 10 minut pri 200 stopinjah, na pekaču, obloženem s peki papirjem. Ko so pečeni, jih še 5 minut pustimo na pekaču.
K piškotom se poda Čaj za srečo po Mirjam Grilc, ki vam ga namesto voščila podarjamo za praznike. Sestavljen je iz enakih delov materine dušice, lipe, kamilice, citronke, poprove mete in melise. Mešanico poparimo in pustimo pokrito stati 10 minut. Pijemo ob kateremkoli času.
Bodite zdravi in veseli, naj vam piškoti in čaj teknejo!
Marija Čuček
December 2013
Z malimi zeliščarji smo se preselili v Jožefov dom, kjer smo pekli pujske za srečo, poskusili piškote s sivko, pripravili čaj ki ogreje in tudi čaj za srečo. Ob tem smo spoznali zdravilne rastline, ki so v teh mešanicah. Z veseljem smo pripravili ognjičevo kremo, jo dali v lončke, na katere smo prilepili ročno narisane etikete.
Želite mogoče tudi vi poskusiti sivkine piškote? Naredimo jih po sledečem receptu: 110 g masla ali margarine za peko, 6 žlic sladkorja v prahu, mala pest sivkinih cvetov in 175 g moke (lahko tudi pirine). Maslo in sladkor penasto zmešamo, v dobljeno zmes ročno vdelamo sivko in moko. Zgnetemo gladko testo, ki ga oblikujemo v kroglo, ta naj v hladilniku počiva 15 minut. Na pomokani površini testo na tanko razvaljamo in z modelčki za kekse izrežemo različne oblike. Pečemo 10 minut pri 200 stopinjah, na pekaču, obloženem s peki papirjem. Ko so pečeni, jih še 5 minut pustimo na pekaču.
K piškotom se poda Čaj za srečo po Mirjam Grilc, ki vam ga namesto voščila podarjamo za praznike. Sestavljen je iz enakih delov materine dušice, lipe, kamilice, citronke, poprove mete in melise. Mešanico poparimo in pustimo pokrito stati 10 minut. Pijemo ob kateremkoli času.
Bodite zdravi in veseli, naj vam piškoti in čaj teknejo!
Marija Čuček
December 2013